Ivjana Banič, znana radijska voditeljica, se je odločila, da bo shranila matične celice za svojo malo Vilo. Zraven je povedala:
Sem danes dobila vprašanje, zakaj sva dala shranit matične celice pri Future Health Slovenija. Sva preračunala, da naju njeno zdravje naslednjih 25 let stane točno 8 evrov na mesec. 8 evrov. Kar ni niti za dva konkretna pira v Ljubljani. Temu se pa lahko odpovem in hkrati upam, da matičnih celic ne bo Vila nikoli rabila (trkam ob svojo trdo leseno glavo).
INTERVJU Z IVJANO
Z zgovorno radijsko voditeljico smo se srečali štiri dni pred njenim porodnim rokom. Izžarevala je tisto najlepšo nosečniško nežnost in toplino, ki jo vidiš samo pri nosečnicah. Njen simpatičen nasmeh in sproščenost sta v trenutku napolnila omizje in pogovor je stekel še preden smo se dobro usedli. Kot bi se poznali že nekaj let.'
No, kaj drugega kot zgovornost bi pa lahko pričakovali od radijke? Ni bilo vprašanja na katerega ne bi želela odgovoriti. Pravzaprav je na večino vprašanj odgovorila še preden sem jih zastavila.
Ivjana: Škoda, da vsi o nosečnosti govorijo samo v superlativih in da so težave, ki te ob tem spremljajo tak tabu. Nosečnost je nekaj čudovitega ampak za marsikoga s stranskimi učinki. Ko povprašaš, dobiš odgovor, da nihče nima plinov, nihče ne smrči, ne oteka, nima težav s hemoroidi. Ko malo bolj povrtaš, se kakšna “odpre” in prizna. Škoda, da je tako, ker včasih res nimaš nikogar na katerega bi se obrnil in dobil kakšno informacijo ali tolažbo. Veliko bolje in lažje bi bilo, če bi se pogovarjali iskreno in tako kot je. Moj partner si je moral nabaviti plinsko masko, da je lahko preživel teh devet mesecev.
Kako bi lahko ostali resni in nesproščeni?
Si tik pred koncem. Če pogledava nazaj: Kako si preživela nosečnost? Občutki, kaj si boš za vedno zapomnila, dobre in slabe stvari, ki so jo spremljale?
Ivjana: Uh :) Po eni strani se mi zdi, da je šlo zelo počasi, po drugi strani se mi zdi, da je šlo prehitro, pa bi še kakšen mesec zadržala tega otroka notri. Se mi zdi, da ga je najbolj enostavno na tak način okoli nosit. Se oblečeš in greš, ne. Zdajle bo malo drugače vse skupaj. Verjetno bomo potrebovali precej več časa in organizacije preden se bomo kam odpravili. Pri meni je bila na začetku slabost, ki je po določenem času minila, kot bi jo odrezal. Na srečo nisem bruhala, mi je pa vse smrdelo, šlo na živce. Se pa nisem pustila preveč motiti - ravno tako sem ''športala'', preživela čudovito poletje, nič mi ni manjkalo. Partnerju sem poskušala čim manj najedati, mu skakati po živcih, pa ne samo tiste prve tri, kar celih 9 oz. 10 mesecev. V glavnem, tiste tipične ''nosečniške fore'' sem dajala skozi in se poskušala čim več kontrolirati, če sem kdaj začutila, da bi iz mene rad “govoril” hormonski koktejl. Sem pa prvič v življenju dobila hemoroid in to tik pred zdajci. Če ga kdo kupi, z veseljem ugodno prodam.
Dobre lastnosti pa…. hmm… ja! Čisto vsak dan izveš nekaj novega, vsak dan se nekaj novega dogaja. Opazuješ svoje telo. Po mojem, da v vseh 32 letih nisem imela svojega telesa tako pod kontrolo kot zdaj, med nosečnostjo. In spremembe v počutju. Pa ne mislim tega nihanja, da bi bila en dan slabe, drug dan dobre volje, ampak splošno - kar naenkrat se ti prioritete spremenijo: Stvari, ki so ti bile prej manj pomembne, postanejo še bolj nepomembne, določene osebe, ki si jih želel odstraniti iz svojega življenja, sedaj zares odstraniš. Veliko bolj se osredotočiš nase, kar te pripelje do nekega takega zdravega egoizma. Zaradi sebe in svojega lastnega otroka.
Ali se kako posebej fizično in psihično pripravljaš na porod? Imaš porodni načrt?
Ivjana: U, ja ja ja! Porodnega načrta sicer nimam, ker se mi zdi, da si lahko zamislim scenarij ampak ni zagotovila, da bo šlo tako kot bi si spisala. Ne želim imeti plana A in B, na porodu pa se zgodi plan “ŽNJ” na katerega nisi pripravljen in te lahko psihično, po mojem, prej ohromi kot ohrabri. Pripravljam se bolj psihično.. Da bo vse v redu, da zaupam osebju, da zaupam sebi in pa seveda partnerju. Od partnerja pričakujem ljubeč odnos, od strokovnega osebja strokovnost in hitro ukrepanje, od sebe pa, da bom zmogla, verjamem vase. Hodim na akupunkturo. V zadnjih dveh oz. treh tednih pa pijem čaj iz malinovih listov za mehčanje materničnega vratu. To je pa vse. Več kot to se mi pa zdi, da že težko narediš. Za neko redno in intenzivno telovadbo pa sem, roko na srce, prelena.
Torej v bistvu nimaš nobenih posebnih želja kar se poroda tiče?
Ivjana: Samo to, da bova jaz in otrok zdrava in da se bomo med porodom vsi dobro počutili. Brez odvečnega in nepotrebnega stresa. Verjamem, da bo zdravstveno osebje naredilo vse kar je v njihovi moči, da bo na koncu odličen rezultat. Dvomim, da obstaja porodnišnica in osebje, ki bi hotelo namerno komu škodovati. Verjamem, da imajo ženske različne izkušnje, marsikatera žal zelo negativne. Sama, kot rečeno, zaupam osebju porodnišnice, ki sva jo izbrala in verjamem, da bodo poskrbeli za nas.
Razmišljata pa tudi že vnaprej. Zakaj sta se s partnerjem odločila za shranitev matičnih celic?
Ivjana: Za matične celice in shranjevanje sem slišala že par let nazaj, ko mi je o tem razlagala cimra, ki je takrat delala na tem področju. Že takrat se mi je zdelo, da je to res odlična naložba v prihodnost. Pa ne v finančnem smislu, ampak bolj v varnostnem smislu. Torej, če lahko narediš nekaj zase oziroma za zaklad, ki je na poti, za otroka, za njegovo zdravje, potem boš to naredil in seveda taka stvar nima cene. Glede na to, da je to dandanes dostopno vsem, se mi zdi res škoda, da tega ne bi izkoristili. Plus tega se ne želim čez 15 ali 20 let spraševati, zakaj tega nisem naredila. Včasih smo preveč skeptični in premalo zaupamo novim, naprednim stvarem oz. prihodnosti. Če pomislimo 20 let nazaj, ali pa če rečem 33 let nazaj, ko je mene moja mama rodila, je rekla, da me v nosečnosti na ultrazvoku sploh ni videla, saj ga ni imela. Danes je to drugače. Da ne govorimo o bioničnih zadevah in ostalih stvareh, ki so nam danes dosegljive, pa včasih niso bile. Zato se mi zdi, da je v matičnih celicah tudi lepa prihodnost. Seveda pa, roko na srce, močno upam, da jih nikoli ne bomo potrebovali.
Zakaj sta se odločila za podjetje Future Health Slovenija?
Ivjana: Future Health Slovenija ni edino podjetje, ki shranjuje matične celice na našem trgu, ampak, ko sva s partnerjem doma sedela in dejansko pregledovala vse možne ponudbe, se nekako odločiš, ne na podlagi cene ali po všečnosti lspletne strani, ki podjetje predstavlja, ampak predvsem na podlagi komunikacije. Dobili smo se s predstavniki podjetja, ki so nam celoten postopek razložili in razdelali na prafaktorje, bili vedno dosegljivi za informacije. Če bi nas slučajno kaj prehitro presenetilo, nam je Future Health Slovenija zagotovil set v porodnišnici. Ekipa je simpatična in prijazna. In takšne stvari danes, poleg znanja, ki ga imajo, štejejo. Toplo jih priporočam.
Imata sicer že vse pripravljeno za prihod novega člana? Kaj je bilo najtežje kupiti?
Ivjana: Vse sva nakupila tik pred zdajci, kljub temu, da bi partner najraje že kar prvi dan nabavil vse. Ampak sem ga nekako držala nazaj, sem hotela počakati vsaj toliko časa, da bova vedela spol otroka. Tako da sva se šele predkratkim odpravila v Baby Center, povlekla taprvo prodajalko za brke in nakupovala sva skupaj z njeno pomočjo, saj je to najin prvi otrok in ne veš čisto dobro, kaj boš res potreboval in v kakšnih količinah. Največ težav sva imela z nakupom vozička. Ker sva oba zelo visoka, 180 cm, sva težko našla najini velikosti primernega. Podvozja so tako nizka, da lahko ves čas pri hoji brcava vanje. Na srečo sva uspela najti voziček Joolz Taylor collection collection, ki naju je poleg nastavljive višine navdušil zato, ker lahko izbirava barvo dodatkov. Tudi pri otalih dodatkih kot so previjalna torba, … Gre za čisto novo zadevo pri omenjenem podjetju in naju je pritegnilo, saj je barvnih kombinacij zelo veliko. Midva sva izbrala tako, da se bo že na zelo daleč videlo, katerega spola je dojenček v vozičku.
Česa se pa najbolj veseliš? Kako si predstavljaš življenje z novim družinskim članom?
Ivjana: Joj, ne vem:) . Po mojem bom najbolj vesela, ko bo otrok spregovoril in bo prva beseda mojega otroka ''ati''. Ne: ''Mami'', hočem, da reče: ''Ati!''. Mami bo potem še celo življenje: ''Mami to, mami ono…'' in ko rečejo ati, je ponavadi samo zato, da vprašajo, kje je mami :) Kako pa se bo vse skupaj odvijalo, pa vam sporočim, ko bo novi družinski član med nami.
Hvala Ivjani za krasno dopoldne in babji ''čvekec'', v katerem smo pokrile vse od kajtanja in žuranja do manjših in večjih nosečniških kapric. Mini intervju o tem kako se z Vilo razumeta sedaj, ko ni več v trebuščku, pa kmalu ;)
